V letu 2025 je socialna omrežja doživela globoko preobrazbo, saj so videoposnetki, ustvarjeni z umetno inteligenco, hitro prevzeli prevladujoče mesto na platformah, kot so YouTube, TikTok, Instagram in Facebook. Ta eksplozija vsebin, izdelanih z AI, je zmotila meje med resničnostjo in fikcijo bolj kot kdaj koli prej, pri čemer je temeljito spremenila način, kako uporabniki vključujejo in interpretirajo spletne materiale. Vsebine, ki jih je ustvarila umetna inteligenca, so bile raznovrstne, od humornih in surrealističnih prizorov, na primer izmišljeni zajci, ki skakučejo po trampolini, do politično obarvanih propagand in zelo sofisticiranih deepfake posnetkov slavnih osebnosti. Tehnološki napredek je bil ključen za to preobrazbo. Vodilna tehnološka podjetja – med njimi OpenAI s svojim videoposnetkovnim orodjem Sora, Google s projektom Veo, Meta s MovieGen, ByteDance s CapCutom in xAI s Grokom – so stremela k razvoju zmogljivosti generiranja videoposnetkov. Ta orodja, integrirana v priljubljene platforme umetne inteligence, kot so ChatGPT, Gemini in Meta AI, so omogočila vsakdanjim uporabnikom brez strokovnega znanja izdelavo izjemno realističnih in privlačnih videov z le nekaj kliki. Ta demokratizacija ustvarjanja videov je sprožila velik val vsebin, ustvarjenih z AI, ki je preplavilo družbena omrežja po vsem svetu. ogromna količina vsebin, ustvarjenih z AI, je močno oblikovala zaznave in vzorce interakcije uporabnikov. Čeprav je veliko videov bilo očitno umetnih, so pritegnili občinstvo zaradi zabavne vrednosti, čustvene povezanosti ali provokativnih tem. Mešanica vizualno privlačnih vsebin in ciljnega usmerjanja z algoritmi je omogočila oglaševalcem učinkovito izkoriščanje AI videov, kar je povzročilo pomembne prihodke za socialna omrežja. Kljub temu je hitro rast vsebin, ustvarjenih z umetno inteligenco, sprožila tudi kontroverze in skrb. Ekološki zagovorniki so opozarjali na znatno porabo energije in ogljični odtis, povezan z izdelavo ogromnih količin videoposnetkov preko zapletenih modelov AI.

Poleg tega so algoritmi, odgovorni za ustvarjanje in distribucijo teh vsebin, bili deležni kritik zaradi vplivanja na javni diskurz, včasih pa so tudi pospeševali širjenje dezinformacij in delitvene propagande. To je bilo posebej opazno na politično občutljivih področjih, vključno z videi, ki vključujejo nekdanjega predsednika Donalda Trumpa ali rasistične materiale, ki so krožili v državah, kot je Francija. Raziskovalci in strokovnjaki so opozarjali na širše družbene posledice te trende. Vsakodnevna prisotnost vsebin, ustvarjenih z AI, ki promovirajo zavajajoče pripovedi ali “alternativne dejstva”, predstavlja resno grožnjo skupnemu razumevanju resničnosti v družbi. Takšno razširjeno širjenje dezinformacij podre temelje resnice in odgovornosti, ki sta ključni za demokratične sisteme. Poleg tega je vloga socialnih omrežij in tehnoloških podjetij pri preprečevanju škode in vzdrževanju etičnih norm postala osrednja tema razprav med oblikovalci politik in civilno družbo. Na koncu, val vsebin, ustvarjenih z umetno inteligenco, v letu 2025 predstavlja prelomnico v zgodovini socialnih omrežij. Čeprav je ta tehnologija razširila ustvarjalne možnosti in zabavala milijone ljudi, je prinesla tudi pomembne izzive, povezane z okoljskim vplivom, širjenjem dezinformacij in družbenim zaupanje. Reševanje teh zapletenih vprašanj zahteva usklajeno sodelovanje tehnoloških razvijalcev, upravljavcev platform, regulatorjev in uporabnikov, da uravnotežimo inovacije z integriteto in trajnostjo. Kot se umetna inteligenca nadaljuje v razvoju, diskurz o njenih vplivih na medije, politiko in kulturo pridobiva vedno večjo nujnost in pomen.