Hiter razvoj in široka uporaba tehnologij umetne inteligence (UI) sta privedla do vala vsebin, ustvarjenih z UI, zlasti zelo realističnih videoposnetkov. Čeprav ti predstavljajo impresiven tehnološki napredek, so ti dosežki vzbudili resne skrbi med strokovnjaki, kritiki in javnostjo glede morebitnih negativnih posledic. Glavna skrb je zmeda in širjenje dezinformacij, ki ju povzročajo vsebine, ustvarjene z UI. V zadnjih letih se je sposobnost UI, da ustvari videoposnetke, ki posnemajo prave ljudi, dogodke in scenarije — tako imenovane "deepfake" videe — eksponentno povečala. Ti videi, ustvarjeni z naprednimi algoritmi strojnega učenja in obsežnimi podatkovnimi zbirkami, so zelo prepričljivi in težko je za gledalce ločiti med pravimi in umetnimi posnetki. Čeprav ima tehnologija deepfake legitimne aplikacije v zabavi, izobraževanju in ustvarjalnih industrijah, pa njen zloraba predstavlja pomembne tveganja. Kritiki poudarjajo, da četudi olajšava proizvodnjo in distribucijo vsebin, ki jih ustvarja UI, demokratizira ustvarjanje vsebin in spodbuja nove oblike izražanja, hkrati pa tudi povečuje potencial za zavajanje. Takšne vsebine lahko manipulirajo javno mnenje, vplivajo na politične diskurze in podirajo zaupanje v pristne informacije. Ko postane vse bolj dostopna in napredna, se meja med dejstvi in fikcijo vedno bolj briše. Ta pomik meje sproža pomembne skrbi glede zaupanje v družbo in točnost informacij. Ko ljudje ne morejo zanesljivo prepoznati pristnih posnetkov, je njihova sposobnost za sprejemanje informiranih odločitev ohromljena. Izziv je še povečal dejstvo, da platforme družbenih medijev in drugih medijev pogosto hitro širijo takšne vsebine, kar presega njihove sposobnosti preverjanja. Strokovnjaki skrbijo, da bi lahko dezinformacije preko videoposnetkov, ustvarjenih z UI, imele daljnosežne učinke: izmišljeni posnetki bi lahko okrivali javne osebnosti, spodbujali družbeno nemir in širili laži v času pomembnih dogodkov, kot so volitve ali zdravstvene krize.

Poleg tega se lahko gledalci, ki odkrijejo, da so bili zavedeni, počutijo izdane, kar prispeva k splošnemu upadanju javnega zaupanja v medije. Reševanje teh izzivov zahteva večplastni pristop. Najprej je ključno okrepiti medijsko pismenost in javno izobraževanje, da bi posamezniki pridobili veščine za kritično ocenjevanje in vprašanje vsebin, prepoznavanje manipulacij z UI ter boljše orientiranje v današnjem svetu informacij. Drugič, razvijajo se tehnološka orodja za odkrivanje vsebin, ustvarjenih z UI, pri čemer raziskovalci in podjetja razvijajo instrumente, ki analizirajo videoposnetke za nepravilnosti ali znake umetnega izvora. Vendar se mora sposobnost odkrivanja nenehno prilagajati napredku umetne inteligence. Tretji korak so pravni in regulativni okvirji, ki morajo slediti razvoju tehnologije. Vlade in mednarodne organizacije proučujejo zakone in smernice za etično uporabo UI, zaščito posameznikov pred zlonamernimi vsebinami ter odgovornost tistih, ki širijo škodljive dezinformacije. Poleg tega nosijo odgovornost tudi platforme družbenih medijev in razporejevalci vsebin. Z uvajanjem orodij za odkrivanje UI, izboljševanjem postopkov preverjanja in spodbujanjem verodostojnih virov lahko pomagajo preprečiti širjenje zavajajočih vsebin, ustvarjenih z UI. Neprestani dialog o vsebinah, ustvarjenih z UI, in dezinformacijah poudarja potrebo po sodelovanju med tehnologom, oblikovalci politik, vzgojitelji, medijskimi strokovnjaki in javnostjo. Kampanje zavedanja, transparentno poročanje ter spodbujanje kulture, ki ceni resnico in preverjanje, so ključno orodje za naslavljanje izzivov, povezanih z videoposnetki, ustvarjenimi z UI. Na kratko, čeprav predstavljajo videoposnetki, ustvarjeni z UI, izjemen napredek v ustvarjanju vsebin, njihov razširjenost prispeva k zmedi in široki dezinformaciji. Ta trend ogroža zaupanje javnosti in integriteto družbenih informacij. Boj proti tem težavam zahteva usklajena prizadevanja vseh področij, da bi odgovorno izkoristili prednosti UI, ne da bi pri tem ogrozili temelje resnice in informiranega diskurza v naših skupnostih.