Evropska unija je razvila Akt o umetni inteligenci, okvir za regulacijo umetne inteligence, ki temelji na tveganju in si prizadeva spodbuditi inovacije ter javno zaupanje. Predlagan aprila 2021, Akt zagotavlja, da ostane umetna inteligenca osredotočena na človeka, medtem ko ponuja jasna pravila za podjetja. S povečanjem uporabe umetne inteligence njeni potencialni koristi prihajajo z riziki, zlasti tam, kjer vpliva na posamezne pravice. Namen Akta je spodbuditi sprejemanje umetne inteligence, obvladovanje tveganj in razvoj lokalnega ekosistema. Akt o umetni inteligenci razlikuje aplikacije umetne inteligence glede na tveganje, pri čemer večina uporab ni vključena v regulacijo. Vojaške uporabe so prav tako izključene, saj spadajo pod nacionalno jurisdikcijo. Aplikacije visokega tveganja, kot so tiste v ključni infrastrukturi ali kazenskem pregonu, zahtevajo ocene pred uporabo in stalno skladnost s standardi, kot sta kakovost podatkov in kibernetska varnost.

Srednjetveganim aplikacijam, kot so klepetalni boti, so naložene zahteve po preglednosti. Nizkotvegani uporabi, kot je razvrščanje vsebin na socialnih omrežjih, niso regulirani, čeprav se spodbujajo najboljše prakse. Akt obravnava modele splošnega namena umetne inteligence, ki so ključni za številne aplikacije, s posebnim poudarkom na preglednosti in upravljanju tveganj. Z razvojem tehnologije umetne inteligence, zlasti z orodji, kot je ChatGPT, ki generativno umetno inteligenco prinašajo v ospredje, se je pristop EU prilagodil. Pogajanja so se zaključila s političnim sporazumom glede Akta o umetni inteligenci decembra 2023, z uradnim sprejemom maja 2024, ki določa roke skladnosti od 2025 do 2027. Uveljavljanje se razlikuje glede na članico za večino aplikacij umetne inteligence, medtem ko EU specifično nadzoruje modele splošnega namena. Kršitve lahko vodijo do glob v višini do 7 % svetovnega prometa za resne prekrške. Akt o umetni inteligenci predstavlja stalen trud za regulacijo umetne inteligence, saj tehnologija in njen družbeni vpliv še naprej evoluirata.