V poznih mesecih leta 2024 je tržni delež Googlovega iskanja prvič po skoraj desetih letih padel pod 90 %—natančneje na 89, 34 %, kar je opozorilo na opazen premik v uporabniškem obnašanju in preferencah. Čeprav je Google začasno znova dosegel nad 90-odstotni tržni delež na začetku leta 2025, je splošni trend kazal na vztrajen upad. Ta sprememba je spodbudila obsežne razprave v tehnoloških in poslovnih krogih o prihodnosti iskanja, še posebej v luči hitrega naraščanja AI-omogočenih alternativ. Upad Googlove prevladi je predvsem posledica vse večje priljubljenosti orodij z umetno inteligenco, ki zagotavljajo neposredne, pogovorne odgovore. Za razliko od tradicionalnih iskalnikov, ki predlagajo sezname povezav, oblikovanih glede na SEO in oglase, ponujajo AI vmesniki jedrnate, Relevantne informacije na bolj dostopen način. Podjetnik Mario Nawfal je poudaril to udobje, saj so AI platforme, kot je Grok, sposobne nuditi odgovore brez potrebe, da uporabniki brskajo skozi več spletnih strani. Visoko profile osebnosti, kot je Elon Musk, napovedujejo, da bo AI sčasoma naredil zastarele konvencionalne iskalnike. Tehnologija iskanja z umetno inteligenco nudi več prednosti. Prek izogiba se manipulacijam s SEO uvrstitvami in oglasi, orodja AI poenostavljajo in izboljšujejo dostop do informacij, potencialno preoblikujejo način, kako ljudje komunicirajo z internetom, pri čemer prihranijo čas in trud. Poleg tega sistemi AI lahko združujejo znanje iz različnih virov na načine, ki jih tradicionalni iskalniki ne morejo. Vendar pa uvedba iskanja z AI prinaša tudi izzive. Ena od pomembnih težav je "halucinacije", kjer AI ustvari relevantne, a dejansko napačne ali zavajajoče odgovore, kar zahteva, da uporabniki kritično ocenjujejo in preverjajo vsebine, ki jih AI proizvede.

Zanesljivost takšnih vsebin močno je odvisna od nenehno posodobljenih podatkov za učenje in algoritmov. Modeli monetizacije za iskanje z umetno inteligenco ostajajo ključno vprašanje. Tradicionalni iskalniki, kot je Google, se močno zanašajo na oglaševanje, ki je vključen v rezultate iskanja. Platforme AI morajo najti načine za vzdrževanje prihodkov, ne da bi škodovale uporabniški izkušnji ali preplavile uporabnike z oglasi. Predlagani so bili modeli z naročninami, vendar ti lahko omejijo dostop za nekatere uporabnike. Obstaja tudi skrb, da bi se sistemi AI lahko zlorabljali na podoben način kot SEO taktike, kar bi oteževalo ohranjanje integritete vsebin. Prav tako kompleksnost razvoja AI iskanja povečujejo pravni in etični vidiki. Zlasti se osredotočajo na pravice do intelektualne lastnine, saj sistemi AI za učenje in generiranje odgovorov uporabljajo obsežne avtorske materiale, kar sproža obsežne razprave o pravičnosti, zakonitosti in vplivih na ustvarjalce. Transparentnost, varstvo podatkov in pristranskost algoritmov so prav tako pomembna vprašanja, ki jih je treba nasloviti, da se ohrani zaupanje in zagotovi pravičnost ter odgovornost teh orodij. V povzetku, nedavni padec Googlovega tržnega deleža poudarja vse večji vpliv umetne inteligence pri iskanju informacij, hkrati pa razkriva kompleksnost, ki jo ta razvoj prinaša. AI obljublja bolj poenostjeno, intuitivno izkušnjo iskanja, a hkrati prinaša tudi izzive glede natančnosti, zaupanja, monetizacije in etičnega upravljanja. Prihodnost iskanja bo v veliki meri odvisna od sodelovanja razvijalcev, regulatorjev, ustvarjalcev vsebin in uporabnikov pri reševanju teh vprašanj. Zagotavljanje, da bo iskanje z AI ostalo zanesljivo, pravično in vzdržljivo, je ključno za njegovo uspešno vključitev v vsakdanje digitalno življenje. Pot iskanja se nedvomno preobraža, vendar njen potek zavisi od tega, kako bodo v prihodnjih letih obvladani ti večplastni izzivi.