12. maja 2025 so se delegati držav po vsem svetu zbrali v sedežu Združenih narodov v New Yorku, da bi naslovili pomembno in nujno vprašanje sodobnega vojskovanja: regulacijo avtonomnih vojaških sistemov, ki jih poganja umetna inteligenca. Ti sofisticirani sistemi, sposobni prepoznati in napadati cilje brez človeškega vmešavanja, so vse bolj v uporabi na konfliktnih območjih, kot sta Ukrajina in Gaza, kar sproža globoke etične, pravne in varnostne razprave po vsem svetu. Kljub hitremu napredku in uporabi teh umetno inteligenco podprtih orožij pa mednarodna skupnost nima celovitih zavezujočih dogovorov za njihovo uporabo in delovanje. Od leta 2014 se pogovori v okviru Konvencije o konvencionalnem orožju (CCW) — multilateralnega sporazuma, ki nadzoruje omejevanje ali prepoved nekaterih konvencionalnih orožij — uporabljajo kot glavno platformo za prizadevanja za prepoved ali regulacijo popolnoma avtonomnih sistemov orožja. Vendar pa so napori za vzpostavitev pravno zavezučih standardov prek CCW počasi napredovali, na poti pa so jim stali nasprotujoči si nacionalni interesi in skrbi glede suverenosti. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je poudaril nujnost te teme s postavitvijo trdega roka za vzpostavitev jasnih in učinkovitih predpisov do leta 2026. Njegov poziv naj bi zajezil neustavljivo širjenje in uporabo avtonomnih orožij ter opozoril, da bi njihov razmah lahko znatno znižal prag za oborožene spopade in povečal tveganje za nenamerne eskalacije. Doseganje soglasja med ključnimi svetovnimi velesilami ostaja velik izziv. Vplivne države, med katerimi so Združene države, Rusija, Kitajska in Indija, so izrazile dvome glede podpore celovitemu mednarodnemu sporazumu, ki bi lahko omejil njihove vojaške zmogljivosti.

Namesto tega stremijo k oblikovanju nacionalnih smernic in prostovoljnih ukrepov, poudarjajoč pomen suverenosti držav in strateških prednosti, ki jih omogočajo avtonomne tehnologije. Ta stališča so deležna kritik nevladnih organizacij za človekove pravice, strokovnjakov za nadzor orožja in civilne družbe, ki opozarjajo, da brez močnih mednarodnih pravnih okvirov svet tvegani, da bo zavozil v izvenkontrolno vojaško tekmo z umetno inteligenco. Poročila kažejo, da je trenutno po svetu aktivnih več kot 200 različnih avtonomnih orožnih sistemov, s sledljivimi primeri uporabe v nedavnih konfliktih, povezanih z Rusijo, Ukrajino in Izraelom. Ti deležniki trdijo, da brez strogega nadzora takšna orožja lahko kršijo temeljne človekove pravice in mednarodno humanitarno pravo, saj izvajajo smrtonosne odločitve brez pomembnega človeškega nadzora. Seja Generalne skupščine ZN dne 12. maja je predstavljala zgodovinski trenutek, saj je bila to prvič, da je ta telesa organizirala uradno sejo izključno za obravnavo zapletenih izzivov, ki jih predstavljajo avtonomna orožja, poganjana z umetno inteligenco. Udeleženci so izrazili upanje, da bo ta visoko predstavniška razprava spodbudila politično voljo in tlakovala pot za zavezujoče pravne okvire pred naslednjimi pogajanji v okviru CCW, ki so predvidena za september. Ob pričakovanjih teh pogovorov se globalna skupnost sooča z zahtevnim izzivom uravnoteženja tehnološkega napredka v obrambni industriji z nujno potrebo po zaščiti človeštva pred morebitnimi nenamernimi posledicami, ki jih lahko imajo odločitve strojev o življenju in smrti. Medtem ko tehnološki napredek pospešeno napreduje, morajo tudi etični, pravni in operativni okviri slediti tem trendom, da bi preprečili nestabilnost in ohranili mednarodni mir ter varnost. Med državami, ki razpravljajo o prihodnosti vojne v združenih vrstah Združenih narodov, pa svet pozorno spremlja te debate, saj razume, da bodo konferenčni izidi vplivali na naravo oboroženih spopadov tudi v prihodnje. Naprej je nujno okrepiti transparentnost, mednarodno sodelovanje in skupno zavezanost k temu, da umetna inteligenca deluje kot sila za mir in ne kot sprožilec uničenja.