Porast slik, ustvarjenih z umetno inteligenco, na družbenih omrežjih, kot so viralne 'Vse oči na Rafa', 'Vse oči na Kongo' in 'Vse oči na Sudan', odpira vprašanja o njihovi učinkovitosti pri širjenju ozaveščenosti o določenih vprašanjih. Vendar se zdi, da je odgovor odločen 'ne'. Te slike so primer 'slaktivizma', kar pomeni dejanja z minimalnim trudom na družbenih medijih, ki dajejo iluzijo ustvarjanja sprememb. Gibanje 'Black Out Tuesday' med protesti BLM je en primer slaktivizma, kjer so ljudje objavljali črne kvadrate za izkazovanje solidarnosti, vendar niso storili več. Podobno objavljanje slik, ustvarjenih z umetno inteligenco, namesto resničnih fotografij, ne spoštuje aktivistov in novinarjev, ki posvečajo svoj čas in trud za širjenje ozaveščenosti.

Izraelski vladni odgovor s svojo kontra sliko, ustvarjeno z umetno inteligenco, 'Kje so bile vaše oči 7. oktobra?' dodatno prikazuje neavtentičnost in zlorabo umetne inteligence. Ta zloraba lahko vodi tudi do širjenja dezinformacij in razvodeni namene. Potrebno je smiselno delovanje, saj slike, ustvarjene z umetno inteligenco, ne morejo nadomestiti resničnega aktivizma in razumevanja kompleksnosti situacij.