Med prehodom hurikana Melissa čez Karibsko območje oktobra 2025 je prišlo do velikega porasta videoposnetkov, ki jih je ustvarila umetna inteligenca, na platformah socialnih medijev, kot so X, TikTok in Instagram. Ti so lažno prikazovali hudo škodo zaradi neurja na Jamajki. Ti izmišljeni posnetki, ustvarjeni z naprednimi orodji AI, kot je OpenAIjev "Sora", so prikazovali zavedljive scene, na primer velike morske ribe, ki plavajo v hotelskih bazenih, in uničenje letališča v Kingstonu. Čudovita realistična videa so povzročila zmedo in zaskrbljenost med uporabniki, kar je oteževalo že tako napeti situaciji zaradi neurja. Veliko ljudi ni moglo razlikovati pravega posnetka naravne nesreče od manipuliranih, kar je privedlo do hitrega širjenja napačnih informacij po spletu. Ta dogodek je poudaril vedno večje težave, s katerimi se soočajo oblasti in javnost pri preverjanju pomembnih informacij med naravnimi nesrečami, ko je natančnost podatkov ključnega pomena. Jamaška ministrica za izobraževanje Dana Morris Dixon je javno spregovorila o tem vprašanju, in pozvala državljane, naj se zanašajo na preverjene vire in uradne kanale namesto nepreverjenih vsebin na družbenih omrežjih. Njena sporočila so bila namenjena krepitvi zaupanje v resnične informacije, ob tem pa so poudarjala pomen budnosti pred lažnimi informacijami, ki bi lahko povečale paniko ali povzročile škodljive ukrepe.

Strokovnjaki za digitalne medije in nujno komunikacijo opozarjajo, da zelo realistični videoposnetki, ustvarjeni z umetno inteligenco, predstavljajo pomemben izziv med naravnimi nesrečami in krizami. Čeprav AI odpirajo ustvarjalne možnosti, pa njihova zloraba za izdelavo prepričljivih, a lažnih vsebin predstavlja velik problem, motiviran z dobičkom, angažiranjem na družbenih omrežjih ali preizkušanjem zmožnosti umetne inteligence. K sodelovanju so pozvali tudi strokovnjaki, ki priporočajo različne načine za prepoznavanje lažnih posnetkov. Med drugim je pomembno preveriti morebitne vodne žige, ki kazujejo na manipulacijo, opaziti vizualne neskladnosti, kot so nenaravni gibi ali osvetlitev, pa tudi avdio anomalije, kot so neskladni zvoki, in preveriti zanesljivost vira vsebine. Strokovnjaki prav tako izpostavljajo pomen preverjanja informacij preko zaupanja vrednih institucij, kot so uradne vlade, na primer jamajška vlada, in raziskovalne organizacije, kot je Naravni center za hurikane, ki nudijo točne in pravočasne informacije o vremenskih dogodkih. Dogodek ob hurikanu Melissa je primer, kako napredne tehnologije umetne inteligence otežujejo preverjanje informacij med krizami. Poudarja nujnost izobraževanja javnosti o digitalni pismenosti in odgovornem ravnanju z informacijami ter potrebo po razvoju izboljšanih orodij in politik za hitro odkrivanje in boj proti širjenju napačnih informacij. Gradnja odpornosti na širjenje lažnih vsebin je postala vse pomembnejša, saj umetno inteligentne vsebine postajajo vedno bolj izpopolnjene in pogoste. V zaključku, zavajajoči videoposnetki, ki jih je ustvarila umetna inteligenca med hurikanom Melissa, razkrivajo dvojno naravo tehnologije: orodje z velikim ustvarjalnim in izobraževalnim potencialom, a hkrati tudi zahtevo po povečani ozaveščenosti in kritičnem razmišljanju uporabnikov družbenih medijev, zlasti v kriznih razmerah. Reševanje izzivov, povezanih z deepfake videi, zahteva sodelovanje vlade, tehnoloških razvijalcev, medijskih organizacij in javnosti, da se zagotovi resnično in koristno razširjanje informacij v času potrebe.