V zaključni fazi pomembne tožbe proti Googlu zaradi kršenja antimonopolnih zakonov ameriški okrožni sodnik Amit Mehta skrbno preučuje, kako bi se lahko z razvojem generativnih umetnih inteligenc (UI) spremenil trg spletnih iskalnikov. Ta tožba, ki jo je vložila zvezna država Združenih držav Amerike (DOJ), se odziva na dolgoletno prevlado Googla na področju iskalnikov in preverja, ali bi lahko nedavne tehnološke spremembe spremenile konkurencno dinamiko. Med zaključnimi nagovori sta tako DOJ kot Google predstavila svoja stališča, medtem ko je sodnik Mehta povprašal o morebitnih učinkih novih napredkov na področju umetne inteligence na trg iskanja. Sodnik je želel podrobne informacije o tem, ali novi konkurenti, ki uporabljajo generativne inovacije UI, lahko realno izzovejo močno utrjeno pozicijo Googla. DOJ je kritiziral Google'so dolgo trajajočo kontrolo nad trgom iskalnikov, trdijoč, da je ta ostala večinoma nespremenjena že skoraj dvajset let. Po mnenju DOJ-a je ključen dejavnik Googlove prevlade ekskluzivne distribuirne pogodbe z velikimi proizvajalci brskalnikov in naprav, kot so Apple, Samsung in Mozilla. Ti dogovori naj bi Googlu zagotavljali prednostno umestitev in dostop do iskalnika, s čimer učinkovito omejujejo konkurenco in zmanjšujejo izbiro za potrošnike. DOJ je ta sistem opisal kot glavno oviro, ki zavira inovacije in ohranja Googleov monopol. Po drugi strani je Googlov pravni tim svoj položaj branil z argumentom, da uporabniki izbirajo Google Search in brskalnik Chrome predvsem zaradi visoke kakovosti, natančnosti iskanja in uporabniške izkušnje – ne zaradi monopolističnega vedenja. Poleg tega so pravniki Googla poudarili, da generativna orodja UI, ki so v zadnjem času pridobila veliko pozornosti, ni primerno enačiti z običajnimi iskalniki. Trdijo, da ta orodja delujejo drugače in da se ne konkurirajo neposredno s tradicionalnimi spletnimi iskalniki.

Obramba Googla je osredotočena na predstavljanje razvoja UI kot tehnološkega napredka, ne pa kot dokaz oprotimonopolnih praksah. Kljub temu je predstavnik DOJ-a namiguje na potrebo po večjih posegih za ponovno vzpostavitev konkurence na trgu. Ena od predlaganih ukrepov je lahko tudi razdelitev brskalnika Chrome, z namenom prekinitve Googlove kontrole nad distribucijskimi kanali iskalnikov in omogočitvijo konkurentom, da pridobijo večji trg. Sodnikova odločitev o primernih ukrepih se pričakuje do avgusta. Glede na pomembnost primera in tehnološke zapletenosti je Googleov pravni tim pripravljen na pritožbo, če bo sodišče ugotovilo, da Googleovo vedenje predstavlja monopol. Ta tožba predstavlja ključni mejnik v izvajanju antimonopolne zakonodaje, saj sovpada z Googlovim prehodom od tradicionalnega spletnega iskanja k izdelkom in orodjem, podprtima z umetno inteligenco. Primer kaže, kako tehnološki napredek, kot je generativna UI, zapleta regulativne napore. Ko UI napreduje in oblikuje vedenje na internetu, se uradniki in sodišča soočajo z izzivom oblikovanja politik konkurence, ki bodo hkrati spodbujale hitro inovacijo in varovale poštene tržne razmere. Ta zgodovinski primer proti Googlu lahko vzpostavi pomembne precedense glede regulacije velikih tehnoloških podjetij v dobi umetne inteligence. Uspeh oziroma izid primera bo verjetno vplival ne le na Googleove bodoče poslovne strategije, temveč tudi na širše industrijske standarde glede konkurence in izbire potrošnikov na digitalnih trgih. Pozorno pričakujejo sodnikovo odločitev, saj je zavedajo, da bi ta lahko imel pomemben vpliv na prihodnjo dinamiko spletnega iskanja in integracijo umetne inteligence.