Kitajska dosega pomembne napredke v tehnologiji blockchain s tem, da močno vlaga v svojo infrastrukturo in oblikuje svetovne standarde, s čimer krepi svoj globalni digitalni vpliv. Podrobno analizo Centra za strateške in mednarodne študije (CSIS) razkriva ambiciozno državno vodeno strategijo glede blockchaina, pri čemer poudarja ključne pobude, katerih cilj je postaviti državo kot vodilno svetovno moč na področju blockchaina. V osrčju kitajskega pristopa je uvedba digitalnega jüana, uradne centralnobankarske digitalne valute (CBDC) države. Ta pobuda predstavlja preobrazbo v kitajskem finančnem sistemu, saj omogoča učinkovitejše in varnejše digitalne transakcije ter obenem postavlja temelje za širitev digitalnega gospodarstva. Z integracijo digitalnega jüana v vsakodnevne plačilne procese Kitajska želi povečati finančno vključevanje znotraj države in se uvrstiti med vodilne na področju inovacij s področja digitalnih valut po vsem svetu. Poleg domačega napredka Kitajska močno vlaga tudi v mednarodno infrastrukturo blockchaina. To vključuje gradnjo tehnoloških platform, ki omogočajo brezhibne, varne in učinkovite mednarodne finančne operacije. Ti sistemi izboljšujejo interoperabilnost blockchain aplikacij med državami, kar podpira lažji pretok blaga, kapitala in zaupanja v digitalni trgovini. Kitajska se tudi aktivno vključi v mednarodne organizacije za standardizacijo, da vpliva na globalni razvoj regulativ ter standardov glede blockchaina in digitalnih valut. Ta sodelovanja zagotavljajo, da kitajski tehnološki in regulativni pristopi postanejo del svetovnih praks, s čimer se krepi kitajski vpliv v svetovnem digitalnem upravljanju. Ključni del kitajske vizije so blockchain koridorji pod okriljem Belt and Road Initiative (BRI). Ti koridorji, raztegnjeni po Aziji, Afriki in Latinski Ameriki, naj bi pospešili mednarodno sprejemanje digitalnega jüana ter zmanjšali odvisnost od zahodno dominiranih finančnih sistemov.

Poleg tega izvažajo kitajsko tehnologijo knjiženja (ledger), spodbujajo tehnološko sodelovanje in vgradnjo kitajskih standardov blockchaina v infrastrukturo razvojnih trgov, kar lahko oblikuje njihovo prihodnjo digitalno ekosistemsko krajino. Hkrati pa kitajske blockchain pobude vplivajo tudi na globalno upravljanje, saj postavljajo precedence in oblikujejo politike, regulativne okvire ter razvojne trendy po svetu. Ta dinamična dejavnost podpira strateške cilje Kitajske, obenem pa vpliva na razvoj področij, kot so zasebnost, varnost in interoperabilnost blockchain tehnologij. Poročilo CSIS poudarja, da je kitajska blockchain strategija večplastna, saj združuje inovacije, gospodarsko rast in geopolitiko. Odraža zavestno usklajevanje državnih organov s partnerji iz zasebnega sektorja pri spodbujanju digitalne transformacije in gospodarske odpornosti. Kitajski napori na področju blockchaina ponazarjajo, kako digitalne tehnologije postajajo orodja državne moči in mednarodne konkurenčnosti. Ker potencial blockchaina za revolucijo v sektorjih, kot sta finance in oskrbni verigi, pridobiva na pomenu, kitajski široki pristop nakazuje ambicije voditi oblikovanje prihodnjega digitalnega reda. Za svetovne oblikovalce politik je razumevanje teh ambicij ključno za uspešno rokovanje z digitalno suverenostjo, spodbujanje mednarodnega sodelovanja in reševanje konkurenčnih izzivov. Prav tako poudarja potrebo po strateških politikah, ki bodo Kitajsko vključile na konstruktiven način, obenem pa zaščitile nacionalne interese in podpirale odprt, interoperabilen ekosistem blockchaina. Na kratko, obsežne naložbe Kitajske v infrastrukturo blockchaina, strateška uvedba digitalnega jüana, vzpostavitev Belt and Road blockchain koridorjev ter aktivno sodelovanje pri oblikovanju svetovnih standardov tvorijo celovito strategijo za povečanje svojega digitalnega vpliva. Ta usklajena strategija ne le krepi gospodarski in tehnološki položaj Kitajske, temveč tudi oblikuje razvoj globalnega upravljanja blockchaina in širjenje digitalnih valut po vsem svetu.