Ker umetna inteligenca (UI) se hitro razvija, postaja vse bolj jasno njen vpliv na organizacijske strukture – zlasti na srednje vodstvo. Nedavno poročilo Gusto, ki analizira podatke iz 8. 500 majhnih podjetij v različnih industrijah, poudarja pomembne spremembe v načinu, kako podjetja upravljajo svoje ekipe. Ključna ugotovitev poročila je, da se je razmerje med posameznimi sodelavci in vodji v zadnjih letih skoraj podvojilo. Leta 2019 je en vodja običajno nadziral malce več kot tri zaposlene; do leta 2025 naj bi ta številka dosegla okoli šest. Ta razvoj, pogosto imenovan „Veliko plastenje“, nakazuje širši trend k ravnejšim hierarhijam, kjer se zmanjšuje število ravni vodenja. Organizacije se preusmerjajo k bolj ploskim strukturam z uporabo UI in novih tehnologij za poenostavitev operacij ter povečanje učinkovitosti. Ta premik je še posebej opazen v tehnološkem sektorju, kjer vodilne vloge prevzemajo podjetja, kot je Microsoft. Nedavna najava Microsofta o približno 9. 000 odpuščanjih v okviru svojega prestrukturiranja s pomočjo UI je dober primer širšega prizadevanja za zmanjšanje birokracije in opolnomočenje večjih ekip, opremljenih z naprednimi tehnološkimi orodji. Sektor gostinstva in storitev je prav tako vodil to evolucijo, saj je zaznati znatno zmanjšanje ravni vodenja. Tradicionalno znane po kompleksnih in gostih hierarhijah, so te industrije s sprejemom UI in avtomatizacije uspeli poenostaviti vodstvene strukture in preoblikovati koordinacijo ekip. Posledično lahko delujejo z bolj premišljenim vodenjem, hkrati pa ohranjajo ali celo izboljšujejo operativno učinkovitost. Kljub temu premik proti ravnejšim organizacijam prinaša izzive. Poročilo Gusto opozarja, da industrije z več ravnmi vodenja pogosto poročajo o višji produktivnosti delavcev, kar kaže na pomembno vlogo srednjih vodij pri usklajevanju aktivnosti, nudijo smiselno usmeritev in vzdržujejo moralo zaposlenih.

Zmanjševanje teh vlog lahko včasih povzroči težave z usklajevanjem ali pa prevelike obremenitve na vodje, ki nadzirajo večje ekipe. Poleg tega se socialna percepcija srednjega vodenja spreminja. Nekdaj ključne figure znotraj organizacijskih vrst, so zdaj vloge srednjega vodenja pogosto deležne ironičnih ali humornih omemb, kar odraža upad njihovega pomena in dvome o njihovi nujnosti v sodobnih delovnih okoljih. Ta socialna sprememba se pojavlja vzporedno z praktično prestrukturiranjem mnogih podjetij. Glede na prihodnost bo delovno okolje verjetno potrebovalo uravnotežen pristop. Medtem ko lahko UI poveča učinkovitost in podpira ravnejše hierarhije, morajo podjetja še naprej ceniti vlogo kakovostnih vodij pri spodbujanju komunikacije, mentorstva in angažiranosti med zaposlenimi. Napredek v tehnologiji in UI preoblikujeta korporativno kulturo, kar zahteva prilagodljivost tako vodstvenih kadrov kot zaposlenih. Sklenjeno, ko UI nadaljuje oblikovati poslovne operacije, se tudi vloga tradicionalnega srednjega vodje drastično spreminja. Organizacije se premikajo k upravljanju večjih ekip z manjšim številom nadzornikov, da bi izkoristile tehnološke prednosti za izboljšano učinkovitost. Vendar to lahko pomeni tudi žrtvovanje določenih kakovostnih koristi, ki jih nudijo vodje. Ta pojav, ki se odraža v prestrukturiranju tehnoloških velikanov in spremembah v industrijah, kot je gostinstvo, poudarja pomembne kulturne in operativne premike v poslovnem vodenju. Iskanje pravega ravnovesja med sprejemanjem inovacij, usmerjenih s UI, in vzdrževanjem učinkovitih vodenjskih struktur bo ključno za podjetja, ki želijo ostati konkurenčna v prihodnosti.