New Orleans je na pragu, da postane prvo večje mesto v ZDA, ki bo uvedlo živo nadzorovanje s prepoznavanjem obrazov z napredno umetno inteligenco, kar pomeni pomemben premik v urbanem izvajanju zakonov za javno varnost. Policijsko oddelčenje New Orleans (NOPD) že uporablja podatke iz zasebnega omrežja več kot 200 kamer projekta NOLA že najmanj dve leti. Ta sodelovanje je omogočilo oddelku, da identificira posameznike s pomočjo analize pretakanih posnetkov v živo in algoritmov za prepoznavanje obrazov, ki jih poganja umetna inteligenca. Projekt NOLA, neodvisna organizacija, ki vzdržuje obsežno kamersko omrežje po celotnem mestu, je prvotno bil oblikovan za izboljšanje javne varnosti z zagotavljanjem dostopa državljanov do prenosov v živo in omogočanjem hitrejšega odziva policije na kriminalne dejanja. Integracija tehnologije AI naj bi okrepila zmožnosti NOPD, s čimer se bo policija premaknila iz reaktivnega v proaktivno načrtovanje. Tehnologija prepoznavanja obrazov uporablja napredne algoritme za primerjavo v živo prikazanih slik z obsežnimi bazami podatkov, kar omogoča hitro prepoznavanje zanimivih oseb, osumljencev ali oseb z nalogami. Uporaba AI izboljšuje ta postopek, omogoča hitrejše posege in aretacije ter postavlja New Orleans kot vodilno mesto v občinskem nadzoru z umetno inteligenco. Ta razvoj nalaga zapletene posledice. Zagovorniki trdijo, da lahko AI-podprto prepoznavanje obrazov izboljša javno varnost s pospeševanjem preiskav, zmanjševanjem kriminala, iskanjem pogrešanih oseb in preprečevanjem groženj – kar so ključne prednosti za mesto, kot je New Orleans, ki se sooča s pomembnimi izzivi na področju kriminala. Po drugi strani pa se pojavljajo pomisleki glede zasebnosti, državljanskih svoboščin in morebitne pristranosti ali zlorabe, zlasti v odnosu do manjšinskih skupnosti.

Etična uporaba zahteva močno varovanje podatkov, transparentnost in odgovornost. Pravna razprava glede uporabe prepoznavanja obrazov je še vedno precej pogosta, saj so mnoge države in mesta uredile ali prepovedale uporabo s strani oblasti zaradi težav z zasebnostjo. Korak NOPD bi lahko predstavljal precedens, kar bo okrepilo nacionalno razpravo o nadzoru z umetno inteligenco. Pilotna faza z omrežjem kamer projekta NOLA je Policijski oddelku nudila dragocene izkušnje in pokazala, da je nadzor z pomočjo umetne inteligence izboljšal učinkovitost sledenja kriminalnim dejavnostim v primerjavi s tradicionalnimi metodami. Nadaljnje oblikovanje celovitega okvira za upravljanje je ključno. Ta bi moral vključevati jasne politike glede hrambe podatkov, pravic do uporabe, javnega nadzora in možnosti izpodbujanja napačnih identifikacij, s čimer bi spodbudil transparentnost in zaupanja javnosti. Poleg varnosti lahko AI v nadzoru pripomore tudi k izboljšanju urbanega upravljanja, kot so nadzor prometa, nujni odzivi in nadzor množic med velikimi dogodki. Toda zagotavljanje, da ti koristi ne ogrozijo posameznikovih pravic ali zaupanja skupnosti, ostaja najpomembnejše. Ko se New Orleans pripravlja na uradno uvedbo, bo ta primer sprožil nacionalne razprave o vlogi umetne inteligence v policiji. Sodelovalci – med njimi skupine za pravice, pravni strokovnjaki, razvijalci tehnologij in državljani – bodo sodelovali pri oblikovanju etičnih politik, izkušnje mesta pa bi lahko postale vzor za druge, ki se srečujejo z zapletenostjo uporabe AI za javno varnost. Na koncu sistem za prepoznavanje obrazov s pomočjo umetne inteligence v New Orleansu predstavlja pomemben korak v razvoju mestne policije, ki odraža širšo tehnološko preobrazbo. Pri tem je nujno najti ravnotežje med inovacijami in zaščito temeljnih pravic ter svoboščin.