Skupina za tehnološko lobiranje CCIA Europe, ki zastopa velike podjetje, kot so Alphabet, Meta in Apple, je nedavno pozvala Evropsko unijo, naj začasno ustavi uvedbo Zakona o umetni inteligenci (AI Act). Izrazili so skrb, da trenutna hitrost uvajanja tega zakona tvega, da bo ovirala inovacije in podvrgla širše evropske ambicije na področju umetne inteligence. Zakon o umetni inteligenci je celovit pravni okvir Evrope, namenjen regulaciji razvojnih tehnologij AI z uravnoteženjem zaščite pravic in spodbujanjem inovacij. Uradno je začel veljati junija 2024, kar predstavlja pomemben mejnik v globalnih regulacijah AI. Vendar pa, čeprav je zakon zdaj pravno zavezujoč, je nekaj ključnih določb—zlasti tistih, ki se nanašajo na modele AI za splošne namene (GPAI)—predvidenih, da začnejo veljati 2. avgusta 2025. Kljub temu je pri nekaterih delih smernic glede GPAI prišlo do zamud, kar je povzročilo dodatne pomisleke med deležniki. Podpredsednik CCIA Europe, Daniel Friedlaender, je poudaril stališče organizacije in pozval k začasni ustavitvi popolne uveljavitve zakonodaje. Trdil je, da bi nadaljevanje brez zadostne jasnosti in pripravnosti lahko zaustavilo inovacije ter na koncu oslabilo konkurenčni položaj Evrope na področju razvoja AI. Kot dodaten znak nesoglasja je švedski premier Ulf Kristersson opisal pravila AI Act kot "zmedena", s čimer je poudaril naraščajoče nezadovoljstvo med političnimi voditelji glede zapletenosti uredbe in časovnice zakonodaje.

Skrbi niso omejene le na politične in korporativne kroge; nedavna anketa Amazon Web Services (AWS) je pokazala, da se več kot dve tretjini evropskih podjetij težko razumejo svoje obveznosti pod novim zakonom o AI. Ta zmeda izhaja predvsem iz podrobnih zahtev zakonodaje in razvijajočih se smernic, ki jih je mnogim podjetjem težko pravilno interpretirati in učinkovito uporabljati. Države članice EU in uradniki so dosledno potrdili svojo zavezanost k celoviti uveljavitvi zakona o AI in hkrati spodbujanju inovacij. Poudarjajo pomen vzpostavitve pravnega okvira, ki bo zaščitil pravice državljanov, ne da bi pri tem neupravičeno oviral tehnološki napredek. Vendar kritiki trdijo, da pravna nejasnost in delne zamude ustvarjajo dvoumnost, ki bi lahko škodovala evropskemu tehnološkemu ekosistemu, zaradi česar je ta manj privlačen za naložbe in inovacije v primerjavi z območji, kot sta Združene države in Kitajska, kjer so regulativni pristopi bolj prilagodljivi in se bolje odzivajo na tehnološke spremembe—faktorji, ki so ključni za dinamično okolje razvoja AI. Razprava o zakonu o AI odraža širše globalne izzive pri upravljanju novih tehnologij. Po eni strani so pozivi k močnim varovalkam, ki bodo naslovile etiko, zasebnost in varnost; po drugi strani pa so skrbi, da lahko prevelika ali nejasna regulacija zavira inovacije in gospodarsko rast. Ko se približuje rok avgust 2025 za ključne določbe—zlasti tiste, ki zadevajo GPAI modele—se povečuje nujnost jasnega usklajevanja med oblikovalci politik, industrijo in drugimi deležniki. Kako bo Evropska unija uravnotežila te interese, bo pomembno oblikovalo prihodnost inovacij AI v Evropi ter postavilo precedenče za globalno upravljanje AI. Zaključno je treba poudariti, da poziv CCIA Europe k začasni ustavitvi zakona o AI izpostavlja ključne izzive v regulaciji AI in poudarja potrebo po celovitih, jasnih in prilagodljivih pravilih, ki bodo učinkovito obvladovala tveganja brez zadrževanja potenciala za preobrazbo umetne inteligence. Deležniki še naprej zagovarjajo rešitve, ki bodo zagotovile, da Evropa ostane na čelu inovacij na področju AI, hkrati pa odgovorno spremlja razvojne tehnologije.