Evropska centralna banka se podaja v pomembno tehnološko transformacijo. Vročilno svetovalno telo je nedavno potrdilo dva obsežna projekta, namenjena integraciji tehnologije veriženja blokov v sistem poravnave evrskih transakcij, kar predstavlja strateški mejnik v modernizaciji finančne infrastrukture Evropske unije. ECB začenja svojo blockchain iniciativo z projekti Pontes in Appia 1. julija 2025 je Evropska centralna banka objavila odobritev dveh strateških pobud za vključitev tehnologije razpršenega registra (DLT) v sistema poravnav plačil. Ti projekti si prizadevajo povezati obstoješo infrastrukturo evro-sistema z inovacijami Web3, pri čemer se zagotovlja ohranitev centralne oblasti nad valuto. Prvi projekt, imenovan “Pontes, ” naj bi vstopil v pilotno fazo do tretjega četrtletja 2026. Namenjen je povezovanju platform DLT—med njimi so primeri tistih, ki se uporabljajo v decentraliziranem financiranju ali tokenizaciji premoženja—z storitvami TARGET, ki trenutno upravljajo z medbančnimi in vrednostnimi menicami po Evropi.

Cilj je preprečiti, da bi se te platforme blockchain razvijale v izolaciji, temveč jih vključiti v širši evropski finančni ekosistem. Glej naprej, projekt “Appia” bo raziskoval načine razširitve združljivosti te tehnologije na globalne mednarodne prenose, potencialno vključujoč druge valute in finančne sisteme. Ta premišljen, strateški pristop odraža evropsko voljo, da se izogne ponovitvi preteklih napak v zvezi s digitalnimi tehnologijami. Ta napoved sledi testni fazi, izvedeni med majem in novembrom 2024, ki je v torek izdala poročilo z poudarkom na prednostih DLT: zmanjševanju stroškov, zniževanju tveganj pri poravnavah in izboljšanju učinkovitosti prenosa sredstev. Strateški odgovor na prevlado ameriških stabilnih kovancev? Čeprav se ta korak morda zdi predvsem tehničen, dejansko tvori del širšega globalnega monetarnega tekmovanja. Medtem ko ZDA hitro napredujejo v regulaciji stabilnih kovancev—podprti s strani kongresa in Federalnih rezerv—pa je Banka Francije izdala več opozoril. Glavni razlog je privatizacija denarja s strani ameriških podjetij, kot sta Circle (USDC) in Tether (USDT), ki skupaj predstavljajo več kot 215 milijard dolarjev. V tem kontekstu je odločitev ECB, da razvije javno, DLT-kompatibilno infrastrukturo, možno videti kot posredno protinapad. Namesto da bi prepovedovala ali omejevala stabilne kovance, si Evropa prizadeva zagotoviti tehnološko in regulativno alternativo prek digitalnega evra in nadzorovane integracije blockchaina v njene poravnalne mehanizme. Ta pristop bi Evropa obvaroval svojo denarno suverenost ter se opremil s konkurenčnimi orodji proti programabilnim in takojšnjim finančnim inovacijam, ki nastajajo preko Atlantika. Ta izbira je ključnega pomena, še posebej glede na študije, ki kažejo, da 66 % plačil s karticami v evroobmočju trenutno temelji na neevropskih infrastrukturah.